Med različnimi postopki obdelave, ki jih opravimo na pluti  je zagotovo postopek pranja tisti, ki bistveno vpliva na lastnosti zamaška v steklenici . Cilj oziroma namen pranja je površinsko čiščenje  plute, kemično beljenje le te in zmanjševanje prehajanja  težkih molekul kot tudi hlapljivih snovi iz plute.

Uničevanje hlapnih snovi je usmerjeno predvsem v  zmanjševanje  vsebnosti 2,4,6 – tricloranisola v pluti,  kot glavnega odgovornega za tako imenovani »priokus po zamašku«.

Slabo opravljen postopek pranja, ne samo  onemogoča doseganja cilja  ampak povzroča tudi nezaželene stranske učinke kot so:

1. Ostanek oksidnih snovi v pluti.
2. Ostanek kemikalij v pluti.
3. Onesnaženje plute.
4. Razgraditev celičnih sten plute.

Namen  raziskave, ki je bila opravljena v Colombin & Figlio Spa je imela za cilj vzpostaviti  industrijski   postopek, s katerim bi lahko dosegli vse cilje pranja in tudi sterilizacije zamaškov, seveda s preprečitvijo  vseh nezaželenih  stranskih učinkov.
Po letih raziskav  je 1996 bil  izgrajen sistem pranja Presteril z elektronskim krmiljenjem.

Ta sistem pranja omogoča  istočasno doseganje dveh ciljev:

1. Popolno eliminacijo oksidnih  ostankov .
2. Eliminacijo hlapnih delcev v pluti.

Eliminacija oksidnih ostankov je bila dosežena s preprečitvijo stika med vodikovim peroksidom (H2O2) in zamaški. Na način, da vodikov peroksid predhodno razgradimo tako, da pridejo v stik z zamaški ioni, ki se nahaja v koloidni obliki. Brez molekul vodikovega peroksida, ki bi bile na voljo preprečimo oksidacijo dvojnih nenasičenih alifatskih vezi s tvorbo epoksidov. Kot je znano iz literature, je reakcija sterilno nadzorovana, pri čemer  so za njeno izvedbo potrebne molekule vodikovega peroksida.  Reaktivnost teh spojin z žveplovim dioksidom, lahko vpliva na prezgodnje staranje vin.

Izločitev hlapnih delcev je dosežena s prehodom vodne pare, ki prehaja skozi zamaške.
 
Zaradi eksotermne reakcije beljenja je pluta v postopku precej navlažena. Prekomerna količina vode se odstrani v procesu  toplotno obdelavo  plute na 130+-5°C, ki traja 3 ure. V tem času, so zamaški izpostavljeni prehajanju močno ovlaženega zraka, ki povzroči pravo  parno destilacijo hlapnih delcev plute.
Poleg kemičnega čiščenja, nam postopek omogoča tudi temeljito sterilizacijo zamaškov. Površinska dezinfekcija, s katero odstranimo bazo za tvorbo  plesni, glivic in bakterij na obstoječi nizki vlažnosti (2-3%), otežuje ponovno okužbo zamaškov pod pogojem, da se skladiščijo v sprejemljivih pogojih hranjenja
(vlažnost nižja od 65%, sobna temperatura 20+/-5°C, zračni prostori brez vonjev).

V procesu Presteril so kot komponenti uporabljata, vodikov peroksid (H2O2) in anorganski katalizator.
Oba proizvoda sta pri visokih temperaturah nestabilna  in se med procesom, ki proizvaja vodo, ogljikov dioksid in amoniak popolnoma razgradita. Pri tem se koncentracija izhodnih plinov,  vedno giblje v vrednosti  nekaj ppm. V procesu Presteril se odpadne vode ne tvorijo, zato lahko trdimo da gre za ekološko čist proces.  

Končne kontrole, ki jih opravljamo pri  podjetju Colombin & Figlio S.p.a. tudi v sodelovanjem z nekaterimi našimi velikimi kupci  kažejo, da se tveganje, ki se nanaša na generični problem “tujih priokusov” giblje pod 0,3%.